ŠKRAT POLESNJAK

V bohinjskih hribih je živel škrat Polesnjak, grbast škrat z rdečo čepico, ki se je skrival v lesu in v temi rad skočil človeku za vrat. Neke temne noči se je kmet vračal domov s planine Blato v Srednjo vas. Zašel je s poti v goščavo, kjer se je skrival Polesnjak. Slišal ga je, kako tarna nad svojo usodo: »S samimi zlatniki bi napolnil skrinjo tistemu, ki bi mi pripeljal ženo.« Kmet je bil zvit, zato je odhitel domov in Polesnjaku še isto noč odnesel vrečo polno slame. Ponudi mu jo v zameno za zlatnike. Škrat mu takoj napolni skrinjo z zlatniki, saj v temi ni videl kmetove prevare. Šele ob svitu ugotovi kmetovo ukano in priseže, da se mu bo maščeval. Že naslednjo noč prihrumi v kmetovo kamro in ga poskusi zadaviti. A ker je bil kmetu močan, mu ne uspe. Ruvata se do jutra, ko škratu poidejo moči in se vrne na planino. A naslednjo noč se znova vrne v vas in s sabo odpelje kmetovo edino hčerko. Ko jo kmet pride iskat, mu je ne želi izročiti. Za kazen mora škratu vsako noč prinesti po en zlatnik. Namesto da bi si kmet ponoči odpočil od trdega dela, se noč za nočjo vrača do škratovega brezna na planini. Njegove moči so kopnele, kmet ostari in osivi, toliko je bilo zlatnikov v skrinji. A ljubezen do hčerke ga žene in neke vihrane deževne noči se z zadnjim zlatnikom odpravi na planino. Na spolzki poti omaga, se zgrudi in izdihne. Šele čez mnogo let so bohinjski drvarji v temni goščavi odkrili belo okostje z zlatnikom v rokah. Jami na Planini Blato pa so v spomin na deklico, ki je oče ni mogel rešiti, dali ime Deklica.

Prirejeno po: Lojze Zupanc, Zlato pod Blegošem ×